»Zakaj takrat, ko me je strah in se počutim samega, mislim, da sem edini na svetu, ki to čuti. Zakaj me je sram teh občutkov, zakaj ne delim svojih strahov, zakaj si domišljam, da sem v tem edini in včasih tudi edinstven.«
»Jaz se nisem bal, mene ni bilo strah, sem pa vesel, da sem doživel ta nasmeh zgodovine.«
»Zakaj se delam, da sem odrasel in odgovoren ter pameten in da poznam odgovore, zakaj se pretvarjam, da me ni strah.«
»Strah me je umetne inteligence, a sem hkrati tudi očaran nad tem, kaj vse zmore.«
»Razlog, zakaj sem izbral to temo za Odprto pismo Evropi, je v tem, da se mi zdi to edina resna težava.«
»Počutil sem se slabo, a me ni bilo strah.«
»Zakaj zdaj priti nazaj, zakaj sem pripravljen pomagati? Čutim določeno odgovornost. Ljudje me kontaktirajo, kličejo me zaskrbljeni starši, ki ne vedo, kaj bi, vidi se, da velikokrat ne razumejo, kaj je problem, med ljudmi je veliko strahu.«
»Vseskozi sem imela občutek, da sem sama na svetu in edina, ki se ji to dogaja.«
»Vedno mi je dajal napotke tako, da mi je še malo več straha vlil. V bistvu pa me ni bilo strah.«
»Kaj, zakaj in kako sem se zaljubila v osebo namesto v njen spol, bi z veseljem odgovorila, če bi me kdo vprašal, a kot sem že rekla, nihče ni vprašal. Srečna sem, da sem to lahko povedala v tej knjigi — enkrat za vselej.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju